Tretja izvedba pustolovsko-pohodniškega dogodka AtransTrek je v osrčje Slovenije, v kraje kjer so doma najslavnejši krofi in grofi Celjski, privabila več kot 60 mladih in malo manj mladih tekačev in pohodnikov. Na štartno-ciljnem prostoru pred Gostiščem Maček v Šentgotardu, manjši vasici blizu Trojan, so se že pred deveto uro zjutraj začeli zbirati prvi tekači in pohodniki. Razdeljevanje kontrolnih kartončkov, zemljevidov, popotnih knjig in darilc je bila zaključena nekaj minut pred deseto uro, ko so bili na predstavitev trase poklicani udeleženci Pohodniške in Aktivne Plus kategorije. Pred Pohodniki je bila 28 kilometrska trasa s 1.400 višinskimi metri in menjavo karte z zahtevnejšim delom proge. Aktivni Plus pa so se podali na 18 kilometrsko progo z 800 višinskimi metri.

Nekaj minut za uspešnim štartom daljših kategorij, so se predstavitvi proge posvetili še udeleženci Aktivne kategorije, ki jih je čakala 14 kilometrska preizkušnja s 500 višinskimi metri. Med udeleženci je bilo tudi šest otrok, ki so z zemljevidi in kontrolnimi kartončki v rokah že težko pričakovali štart na katerega smo udeležence najkrajše preizkušnje organizatorji odpeljali z avtomobili. Točno ob 10.30 so na Volčjih jamah s štarta krenili tudi oni.

Tekači in pohodniki so šibali po idiličnih enoslednicah, utrjenih gozdnih poteh, makadamskih cestah in planinskih poteh, ki so jih pripeljale na prostran travnik s pogledom na markantni vrh Krvavica. Na travniku je udeležence čakala Veronika Deseniška, ki je vsakemu udeležencu označila kontrolni kartonček, Pohodnikom pa izročila tudi karto za drugi del proge. Na travniku je bila tekačem in pohodnikom na voljo tudi okrepčevalnica s slanimi in sladkimi prigrizki ter pijačo.

Pohodnike je karta peljala še na ruševine gradu Ojstrica, kjer naj bi bila v 15. stoletju umorjena Veronika Deseniška, prek 909 visokega vrha Krvavica, proti Zajčevi koči, na Vrhe in nazaj do travnika z okrepčevalnico od koder so po južni strani Čemšeniške planine nadaljevali pot proti cilju.

V manj kot dveh urah je v cllj že pritekel prvi tekač, Matic Slabanja, ki je z nasmehom na obrazu premagal traso Aktivna Plus. Navdušen nad naravo, ki jo je spoznal med tekom, je hitro zagrizel v še topel trojanski krof. Glavni sponzor dogodka, Gostinsko podjetje Trojane, je tudi letos poskrbelo, da so se tekači lahko po prihodu v cilj do sitega najedli odličnega ričeta in krofov. Kmalu za Maticem je v cilj pritekel tudi najhitrejši iz Aktivne kategorije, Klemen Šparning, ki je za dve minuti prehitel svojega očeta. Po slabih treh urah in pol pa smo v cilju že pozdravili najhitrejšega Pohodnika, Gregorja Mlakarja, ki je najbližjega zasledovalca prehitel za devet minut. Najhitrejša ženska na Pohodniški trasi je bila Meta Dagarin, sier uspešna udeleženka večdnevnih adventure race tekmovanj.

Razglasitev najhitrejših in žrebanje nagrad med vsemi udeleženci, je bil super zaključek prijetnega športnega druženja. Večina udeležencev je vse do konca počakala, ali bo za super nagrade sponzorjev izžrebana prav njihova štartna številka. V igri je bila namreč super nagrada Turistične agencije S.K.I.F.U.N. z ogledom tekme Moto GP v Brnu. Med udeležence smo razdelili še športne majice Craft, tekaške nogavice in funkcionalne rute Inov8, sol Piranskih solin, darilne vrečke Telekoma Slovenije, ekološki sir Sirarstva Sešlar, tečaj nordijske hoje in smučarskega teka Zeleno jabolko sport, športna oblačila Swix ter pivo domače Pivovarne Rokovnjač.

Bil je super dan, zato smo se odločili, da ga posnamemo tud z zraka :) Vas obvestimo, ko bo video pripravljen za objavo.

Hvala vsakemu udeležencu posebej, hvala sponzorjem, hvala prijetnemu gostitelju, Gostišču Maček. Hvala ekipi: Mateju, Ivču, Magdi, Lari, Maji, Barbari in Amini.

Se vidimo čez leto dni, na novi lokaciji, z novimi presenečenji …

Dostop do rezultatov in fotogalerije.

Foto: Lara Marko

Kljub zimi brez večje količine snega, že veliko let ali pa še nikoli, nisem tako velikega števila dni preživela na tekaških smučeh - v družbi otrok in odraslih, željnih znanja tehnike teka na smučeh :)

Začelo se je v sredini januarja - v petek trinajstega, ko sem na povabilo PulzŠport-a sodelovala pri izvedbi team buildinga za gorenjsko podjetje, ki je na Pokljuko pripeljalo skoraj trideset teka, gibanja in zabave željnih zaposlenih. Teden dni kasneje so prišli na vrsto štajerski otroci, ki sem jih na Arehu učila osnov klasične tehnike teka. Enako skupino otrok sem na tekaške smuči postavila še enkrat v februarju in enkrat v marcu, ko smo spoznavali in utrjevali drsalno tehniko.

Na Arehu se mi je v januarju pridružil Aleš s partnerko, ki je šolo teka na smučeh za dve osebi dobil za nagrado na AtransTrek dogodku. Isti vikend sem osnove drsalne tehnike delila s prijateljema Mojco in Nikom. Teden dni kasneje se mi je pridružila skupina prijateljev, ki je uživala v drsalni tehniki in idiličnem dnevu na tekaških smučeh na Rogli.

V začetku februarja me je Jure Čebašek povabil k sodelovanju in izvedbi šole teka na smučeh za Zavarovalnico Vzajemna na Arehu. Kljub pomanjkanju snega, smo druženje uspešno izpeljali. Že vikend kasneje sem se po letu dni spet družila z nasmejanimi in energičnimi ženskami, ki si nekajkrat na leto privoščijo ženski športni vikend. Lani smo skupaj krpljale na Pokljuki, tokrat so v moji družbi spoznavale klasično in drsalno tehniko teka na smučeh.

V letošnji zimi sem sprejela tudi izziv učiteljice teka na smučeh v okviru zimske šole v naravi za mariborsko osnovno šolo. Izziv zato, ker sem dobila pod okrilje skupino dvanajstih sedmošolcev, ki so pet dni, dvakrat dnevno stopili na tekaške smuči. Tudi zadnji dan, po več kot dvajsetih urah teka na smučeh, so bili otroci nad mojim najljubšim športom navdušeni in cilj je bil več kot izpolnjen :) V sredini februarja sem pomagala tudi pri izvedbi dneva teka na smučeh za otroke in starše v organizaciji novo-ustanovljenega TSK Rogla. Zadnji vikend v mesecu sem v šoli teka gostila prav posebno osebo - balerino - s katero sva skupaj zaplesali na tekaških smučeh :) Delovno zimo bom zaključila v drugi polovici marca, ko bom na Rogli znanje smučarskega teka delila z učenci še ene mariborske osnovne šole.

Zimo imam neskončno rada zlasti, če je narava pobeljena s snegom in lahko čim več dni preživim na tekaških smučeh, uživam zase in svoje smučarsko-tekaško znanje delim z drugimi. Se pa hkrati že veselim pomladi in športnih aktivnosti, ki pritičejo toplejšemu delu leta :)

Fotografije: različni avtorji

Pošiljka snega izpred tedna dni ni bila velika, a dovolj bogata, da sem lahko na Arehu izpeljala prvo šolo teka na smučeh v tej sezoni. Uvod v sezono ni bil običajen, saj sem ga imela priložnost deliti z otroci.

Na sončni jasi, pokriti z ravno prav debelo snežno odejo se mi je pridružilo šest otrok, ki so nestrpno pričakovali dogodivščino na tekaških smučeh. Ker je bilo to naše prvo srečanje, sem se odločila, da čas posvetimo spoznavanju klasične tehnike teka na smučeh. Privajanje na tekaške smuči smo začeli s hojo po gozdu, med drevesi in štori. Nadaljevali smo z vajami brez uporabe palic, vozili skiro, se zabavali ob vožnji po eni smučki … Ko je bilo zaupanje v drsenje na ozkih tekaških smučeh že popolno, smo v roke prijeli palice in izpilili tehniko soročnega odriva, vožnje v počivalni drži po klancu navzdol in v tekaški smučini zadrseli v dvotaktnem diagonalnem koraku. Za konec smo se preizkusili še ne skakalnici in se pri padcih v puhast sneg predvsem zabavali. Druženje smo zaključili s tekom po celem snegu v gozdu, ki je bil bistveno bolj suveren od tistega z začetka druženja.

Po dobrih dveh urah druženja je počasi zmanjkovalo energije za tek, volje pa je ostalo še toliko, da so starši komaj prepričali otroke, da si odpnejo tekaške smuči in sezujejo tekaške čevlje, saj se je sobotno kosilo doma že skoraj ohladilo :) Imeli smo super dan, ki ga bomo zagotovo kmalu ponovili.

Foto: Matej